»Ko sem potrkal.«

»Potrkal sem na vrata, gospod Kuciak je odprl, ustrelil sem ga v prsi.«

»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«

»Potrkal sem na vrata Mary Trump in jih je odprla. Nekateri temu pravijo novinarstvo.«

»Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi.«

»V sodelovanju z zdravstvenimi domovi smo se odločili, da obiskujemo posamezne vasi in potrkamo pri vsakih vratih.«

»Razprl sem se / In potekel k / Potokom / Rekam / Morjem / Zdaj sem tu / Zdaj sem tu / Brez sebe / Grenak / Kako naj se vrnem / k svojemu izviru?«

»Želel sem napisati nekaj večjega od tistega, kar sem napisal prej, pustiti za seboj vse omejitve, ki sem si jih najprej postavil v 20 letih kinematografije ... a sem jih paradoksalno postavil tudi v svojih prvih treh romanih.«

»Ko sem tole napisala, se jim je odprl neki svet, ki ga niso poznali. In tako so hoteli, da postanem kot most med Italijo in Slovenijo.«